Partnerji iz območja razširjenosti risa v Dinarskem gorstvu in JV Alpah smo pripravili tretje zaporedno letno poročilo o stanju Dinarsko-JV alpske populacije risa. Ugotavljamo, da se je 10 živali, priseljenih iz Karpatov, že uspešno vključilo v obstoječo populacijo. Z genetskimi analizami smo potrdili tudi vključitev dveh potomcev doseljenih risov. Vključeni osebki in njihovi potomci izboljšujejo genetsko sliko popualcije; zaznali smo upad parjenja v sorodstvu, kar dokazuje pozitiven učinek doseljevanja novih osebkov za genetsko pestrost obstoječe populacije.
Koeficient parjenja v sorodstvu (Fe) dinarskih risov glede na izvorno populacijo v slovaških Karpatih, izračunan na podlagi heterozigotnosti pri slovaških risih. Rdeča – stanje brez preselitev; modra – trenutno stanje, zelena – možnost hitrega zmanjšanja parjena v sorodstvu, če se bodo preseljene živali še naprej uspešno razmnoževale in bodo njihovi potomci predstavljali ~ 40 % populacije.
Prek telemetrije smo v sezoni 2021-2022 spremljali 11 doseljenih risov (9 v Sloveniji in 2 na Hrvaškem), 3 potomce doseljenih risov (vsi so potomci risa Goruja) in 7 rezidentnih risov (5 v Sloveniji in 2 na Hrvaškem). Z monitoringom z avtomatskimi kamerami nismo zaznali večjih sprememb v minimalnem številu odraslih risov v populaciji, smo pa preteklo leto v Sloveniji zabeležili rekordno število mladičev; pet samic je imelo skupno 15 mladičev. Trenutno poteka zadnja sezona spremljanja populacije risa v obsegu, kot se izvaja zadnja štiri leta, in v tem letu nas čakajo tudi zadnje doselitve risov. Glede na rezultate spremljanja, ki jih podrobneje opisuje letno poročilo, načrtujemo izpust enega samca v območju Alp in vsaj še enega risa v območju Dinaridov.
Prisotnost risov na projektnem območju Dinaridov in JV Alp v sezonah 2019-2020 (levo), 2020-2021 (sredina) in 2021-2022 (desno). Upoštevali smo štiri vrste podatkov: oportunistični podatki, kategorizirani kot C1 ali C2 (SCALP), GPS lokacije z ovratnic, podatki s foto-pasti in genetski podatki.