O projektu


Naslov projekta

Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem

 

Akronim

LIFE Lynx

Referenca

LIFE16 NAT/SI/000634

Projektni časovni okvir

01/07/2017 – 31/03/2024

Skupni proračun projekta

6,829,377.00 €

Finančni prispevek EU

4,081,404.00 €

Projektni partnerji

Povzetek

Foto: Miha Krofel

Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je tako potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. V projektu bomo v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter s tem preprečili izumrtje naše populacije. Hkrati se bomo zavzemali za ohranjanje močne podpore javnosti in ključnih deležnikov za ohranitev risa, kar bomo dosegli tudi z izdelavo upravljavskih orodij, ki bodo temeljila na rezultatih znanstvenih raziskav. Sodelovali bomo z državami EU, v katerih ta populacija risov živi, ter na sistematičen način zagotovili dolgoročno ohranitev doseljenih živali in skrbeli za sprejemanje širše javnosti za varovanje risa. Sprejemanju projekta s strani deležnikov in širše javnosti bomo namenili veliko pozornosti, saj je tesno sodelovanje z lokalnimi prebivalci in vsemi deležniki v procesu reševanja populacije risa ključnega pomena za  njeno dolgoročno ohranitev. Izdelali bomo strateške dokumente na nacionalnih nivojih in na nivoju populacije, s katerimi bomo zagotavljali dolgoročno ohranitev obnovljene populacije. Znanstvena orodja, ki jih bomo na podlagi podatkov iz projekta razvili, nam bodo namreč omogočila razumevanje razvoja populacije, spremljanje uspešnosti ponovne naselitve, testiranje različnih upravljavskih scenarijev ter izbor najboljšega načina upravljanja s populacijo. Dolgoročni cilj projekta je razvoj populacije v uspešno delujočo enoto, ki bo kot del metapopulacije zmožna samostojnega in dolgoročnega obstoja na tem ozemlju. Prav tako bomo omilili vplive razdrobljenosti habitata preko prizadevanj za vzpostavitev povezanosti z drugimi okoliškimi populacijami in upoštevanja zahtev vrste v prostorskem načrtovanju.

 

Foto: Miha Krofel

Ozadje

Dinarsko-JV alpska populacija risa je izumrla v začetku 20. stoletja. Glavni razlogi za to so bili lov, izguba habitatov in pomanjkanja plena. Ponovno je bila doseljena leta 1973, s preselitvijo 6 živali iz slovaškega dela Karpatov v Slovenijo. Doselitev je bila na začetki zelo uspešna in živali so se razširile proti jugovzhodu na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino, proti zahodu v Italijo ter proti severu v Avstrijo. Na žalost se je po nekaj desetletjih populacija začela zmanjševati. Glavna razloga za to sta inbriding oz. parjenje v sorodstvu ter naključni tok frekvence genov (»genski drift«). Za rešitev populacije so potrebni nujni ukrepi za »gensko« osvežitev in obogatitev obstoječe populacije ter izboljšanje povezanosti z drugimi populacijami risa, zlasti z alpsko.

 

 

 

 

Foto: Miha Krofel

Cilji

  1. Namen projekta je rešiti Dinarsko-JV alpsko populacijo risa pred izumrtjem. To bomo storili z izboljšanjem genetskih in demografskih napovedi za to populacijo, z doseljevanjem novih živali ter varstvom populacije tudi v 21. stoletju.Namen projekta je zaustaviti propad Dinarsko-JV alpske populacije risa z doselitvijo živali iz vitalne populacije iz Karpatov ter tako zmanjšati parjenje v sorodstvu.
  2. Upravljanje za ohranitev vrste bomo razvijali na čezmejni ravni. Sodelovali bomo z vsemi državami EU, kjer ta populacija živi, ter na standardiziran in sistematičen način zagotovili dolgoročno sposobnost preživetja obnovljene populacije.
  3. Pri doselitvi bodo sodelovali zainteresirani deležniki, s čimer bomo zagotovili širšo javno podporo pri varovanju in ohranitvi risa. Podpora ključnih deležnikov bo pomemben del doselitve, varovanja in ohranitve risov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.
  4. Razvili bomo orodja za upravljanje, strateško načrtovanje in odločanje, ki bodo temeljila na znanstvenih ugotovitvah.  Računalniško modeliranje podatkov, pridobljenih preko projekta, nam bo v pomoč pri razumevanju kako dolgoročno genetsko in demografsko upravljati s populacijo, podatki pa bodo vključeni tudi v načrte upravljanja.
  5. Z ustvarjanjem povezovalne populacije želimo izboljšati medsebojno povezanost populacij risa ter s tem povečati možnosti za naravni genski pretok. Zahodno od dinarske populacije želimo ustvariti novo populacijsko jedro, s čimer bi se približali JV alpskemu delu populacije. Takšna meta-populacija bo pripomogla k zmanjšanju negativnih vplivov razdrobljenosti habitata.