Mesto za skrivanje plena


Po tem ko ulovi plen, se ris z njim hrani.

Prvenstveno se hranijo z mesom; v povprečju pojedo 2 kg mesa na dan. Plen prekrijejo z listjem ali snegom, da bi se lahko k hranjenju vračali še nekaj dni.

Ostanke plena skrivajo, da bi ga zavarovali pred raznimi mrhovinarji, kot so rjavi medvedi, divji prašiči, lisice, krokarji, vrane, sove, orli in drugi. Lokacija je običajno nekaj sto metrov oddaljena od mesta ulova in skrita v grmovju pod slojem listja ali snega.

Raziskave v Sloveniji in Hrvaški so pokazale, da rjavi medvedi najdejo 32 % ostankov risovega plena in da risi izgubijo 15 % večjega ulovljenega plena zaradi medveda (kleptoparazitizem). Kako pogosto medvedi kradejo mrhovino, je odvisno od njihovih aktivnosti, najaktivnejši pa so v času obdobja brejosti in skrbi risinje za mladiče, ko je ukradenega celo do pol ulovljenega plena risov. Zato lahko medvedi vplivajo na pogostost lova in prehrano risov.

Večina informacij o mestu in času skrivanja ulova je na voljo prek podatkov, pridobljenih s pomočjo GPS-ovratnic na risih. To, da se ris v kratkem času nekajkrat vrača na isto mesto, običajno pomeni, da se vrača do ulova. Znanstveniki preverjajo te lokacije in na njih postavljajo avtomatske kamere, da bi videli, katere živali se prihajajo hranit.

Na poti priporočene Risove pešpoti so raziskovalci zabeležili uspešen lov več kot petkrat v zadnjih 15 letih! Zadnjič je bilo to, ko je ris, imenovan Doru, kot prvi ris, ki so ga pripeljali iz Romunije v Hrvaško v okviru projekta LIFE Lynx, ulovil svoj prvi plen le 100 metrov stran od poti! Te raziskave so bile večkrat opravljene v Sloveniji in Hrvaški v zadnjih 15 letih.

Če želite izvedeti, kako izgleda ulov risa, poglejte v Priročnik za oceno škode, ki jo povzročijo velike zveri.

 

POMEMBNO: Če vidite mrhovino živali, za katero mislite, da bi lahko bila ostanek ulova, nam pošljite njeno lokacijo in fotografije na [email protected], [email protected].

V video posnetku si lahko ogledate kdo vse se je hranil z ostanki Gorujevega plena.