Na naslednjih dveh straneh lahko najdete osnovne informacije o vseh treh velikih zvereh, ki so prisotne Sloveniji in Hrvaški.
Kot vrste so na vrhu prehranske verige in imajo v ekosistemu zelo pomembno vlogo, saj nadzorujejo številčnost plena, manjših plenilcev in posredno tudi rastlinskih vrst. Njihova prisotnost je tudi dokaz zdravega ekosistema in skrite lepote Dinaridov ter navdih mnogih zgodb o sobivanju ljudi in prostoživečih živali, poznanih lokalno in širše.
Življenjska doba: v naravi do 13 let (v povprečju veliko manj), v ujetništvu do 16 let
Telesna masa: samci: 29–46 kg, samice: 34–42 kg
Življenjski prostor: gozdovi, grmičevje, travnata površina, vlažna območja in kamnita območja
Prehrana: jelenjad, srnjad, divje svinje, mrhovina, tudi domače živali in včasih zelo malo rastlinja
Značilnosti: temno siv kožuh, telo je vzdržljivo in grajeno za daljše teke, neposredni prednik psa, črna proga na podlakti
Vedenje: živi in lovi v krdelu s strogo uveljavljeno hierarhijo, tudi posamezni samotarji
Življenjska doba: v naravi do 30 let (v povprečju veliko manj), v ujetništvu okoli 40 let
Telesna masa: samci do 300 kg (lahko tudi več), samice do 180 kg
Življenjski prostor: različni tipi gozdov z listavci in gozdnimi jasami
Prehrana: večinoma rastline, tudi žuželke, ličinke in bube, drugi nevretenčarji, glodalci in mrhovina
Značilnosti: močno telo, masivna glava in vrat, barva dlake variira od rumenkastih tonov do črne, v nekaterih državah (npr. v Hrvaški) je lovna vrsta, ki se nadzoruje z letnim odstrelom
Vedenje: večinoma je aktiven ponoči; prehodi lahko velike razdalje, ponavadi prespi zimski čas, svojo prisotnost označuje s praskanjem in grizenjem drevesnih debel
Življenjska doba: v naravi do 18 let (v povprečju veliko manj), v ujetništvu do 25 let
Telesna masa: samice: 18–21 kg, samci: 21–24 kg
Življenjski prostor: pretežno listnati, iglasti in mešani gozdovi
Prehrana: srnjad, polhi, jelenjad, gamsi
Značilnosti: uhlji s čopki, pegast kožuh, kratek rep, največja divja mačka v Evropi; iztrebljen v Dinaridih od leta 1903, ponovno naseljen leta 1973
Vedenje: teritorialen samotar
Druge evropske mačke
Evrazijski ris ni edina vrsta risa v Evropi!
Obstaja tudi iberski ris (Lynx pardinus), ki živi v Španiji in na Portugalskem, kjer je zelo ogrožen. Iberski ris je manjši od evrazijskega, njegov glavni plen pa so zajci.
Dinaridi so tudi dom drugim predstavnikom iz družine mačk. Na celotnem območju je prisotna tudi divja mačka (Felis silvestris). Je veliko manjša od risa, hrani pa se z manjšim plenom, kot so glodalci in ptice. Tudi ta vrsta je strogo zavarovana.
Primerjava evrazijskega risa in evropske divje mačke
Zgodovina risa v Dinaridih
Pred nekaj stoletji je bil ris – tako kot v drugih delih Evrope – prisoten na celotnem ozemlju Dinaridov.
Na začetku 19. stoletja se je zaradi gradnje cest in velikih naselij povečal vpliv človeka na naravo. Velike zveri so tudi preganjali, saj so jih videli kot grožnjo živini. S tem je začela
Po ponovni naselitvi leta 1973 je bil do leta 1998 na Hrvaškem dovoljen lov na risa.
Na sliki: prvi ulovljeni ris po ponovni naselitvi. Avtor: Alojzije Frković
upadati tudi evropska populacija risa. Prišlo je do tega, da je samo nekaj ločenih populacij risa uspelo preživeti na nedostopnih gorskih območjih (Karpati, severna Skandinavija in Balkan). Tudi Slovenija in Hrvaška sta na žalost izgubili svojo populacijo risov v zgodnjih letih 20. stoletja. Leta 1973 so slovenski lovci iz Slovaške doselili šest risov na območje slovenskih Dinaridov. Te živali so osnovale novo dinarsko populacijo, ki je prisotna še danes. Na žalost je zaradi genetske izolacije in majhnega števila naseljenih osebkov genetska analiza pokazala, da je današnja dinarska populacija genetsko osiromašena.
Risi so strogo zavarovani v Sloveniji in Hrvaški. Lov ali kakršnokoli vznemirjanje te vrste je strogo prepovedano.
O projektu LIFE Lynx
Glavni namen projekta LIFE Lynx je rešiti dinarsko in jugovzhodno alpsko populacijo risa pred izumrtjem z doselitvami in aktivnostmi za njihovo dolgoročno varstvo.
V sedmih letih, 11 partnerjev iz petih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Romunija, Slovaška) načrtuje, da bi naselili 14 risov iz Karpatov v Dinaride in jugovzhodne Alpe. Ta nova populacija bo služila kot odskočna deska za omogočanje naravnega pretoka genov in zagotavljanje genetske raznolikosti v prihodnosti. Projekt je sofinanciran s strani programa LIFE, Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost (Hrvaška), Vlade Republike Hrvaške, Urada za nevladne organizacije in fundacije Euronatur.
Več informacij lahko najdete na: www.lifelynx.eu