Brlog


Tako kot druge velike zveri imajo tudi risi malo mladičev, med katerimi mnogi ne preživijo prvega leta, pogosto le eden ali dva. Kakovost mesta brloga je lahko najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na preživetje mladičev, zato mora samica previdno izbrati mesto kotitve. 

 

Puhi and Burja, mladiči samice po imenu Dina, ki je dobila telemetrično ovratnico leta 2007, avtor: Miha Krofel

Mladiči se skotijo slepi, skoraj gluhi, nepokretni in nesposobni vzdrževati lastno telesno temperaturo. Zaradi tega so odvisni od mame glede toplote in hrane. V ujetništvu je bilo opaziti, da samica prvih nekaj dni po kotitvi ne prihaja ven iz brloga, da bi se hranila. Za mladiče skrbi tri do pet mesecev, toda ti začnejo jesti trdno hrano že po enem mesecu. Pri šestih tednih mladiči začnejo slediti materi na kratkih poteh ven iz brloga.

Samice imajo običajno več brlogov in redno selijo mladiče iz enega brloga v drugega, pri čemer se ne oddaljijo dlje kot za 500 m. Pogosta zamenjava brloga lahko zmanjša tveganje pred plenilci, kot so kune, lisice, ptice roparice in divje mačke ali pa človeško vznemirjanje. Med druge razloge za premeščanje mladičev sodijo poplave, spremembe temperature, hrana, paraziti ali pomanjkanje plena.

 

Mladiči se skrijejo v brlog  pred dežjem in neposrednim soncem. Večinoma so brlogi dokaj zaprti, pogosto imajo tudi teraso, ki služi kot počivališče in prostor za opazovanje. Brlogi, ki jih risi uporabljajo po kotitvi imajo lahko v bližini tudi dodatna mesta za skrivanje, če bi se morali mladiči hitro skriti.

Večinoma se nahajajo na strmih pobočjih ali v jamah, velikih okrog 1 m2, ki so obdane z gozdom.

Ko se skotijo, imajo mladički krzno v barvi peska brez črnih peg. Po devetih tednih se jim barva krzna spremeni v rdečkasto z manj ali več pegami. Vzorec kožuha jim omogoča, da so dokaj neopazni.