Podatki s foto pasti, nameščenih v okviru projekta LIFE Lynx, se uporabljajo predvsem za stalno spremljanje uspešnosti doselitve risov. Toda podatki iz kamer omogočajo tudi raziskovanje določenih nerešenih vprašanj v zvezi z ekologijo vrst in interakcijami v okolju.
S tem namenom je raziskovalna skupina LIFE Lynx z Veterinarske fakultete v Zagrebu izvedla novo študijo o vplivu človekovih dejavnosti na evrazijskega risa (Lynx lynx), volka (Canis lupus) in medveda (Ursus arctos). Študija je bila objavljena v zoološki znanstveni reviji Journal of Vertebrate Biology.
Rezultati, pridobljeni s pomočjo podatkov iz foto pasti, so pokazali, da je bilo splošno prekrivanje časovne aktivnosti vseh treh velikih zveri in ljudi nizko, pri čemer so bili medved, volk in ris aktivni predvsem v nočnem času/ob mraku/zori, ljudje pa podnevi. Aktivnost vseh treh zveri je bila podobna tako na stečinah, kjer je bila človekova aktivnost nizka, kot tudi na gozdnih cestah, kjer je bila človekova aktivnost pogostejša in bolj raznolika.
Dnevne vzorce aktivnosti živali uravnavajo zunanji dejavniki, kot je izbira življenjskega prostora in časovne niše, razpoložljivost plena in nevarnost plenjenja. Poleg tega različne vrste kažejo različne odzive na človekove vplive, zato je za razumevanje učinkov človekovih dejavnosti na prostoživeče živali ključno upoštevati različne značilnosti človekovih vplivov (npr. vrsto, pogostost, čas in lokacijo človekovih dejavnosti) ter značilnosti opazovanih vrst (npr. življenjsko pot vrste, starost in spol).
Tovrstne študije so pomembne za razumevanje vpliva človekove dejavnost na biotsko raznovrstnost, delovanja ekosistemov in prizadevanj za varovanje in ohranjanje.
