Najnovejše informacije o statusu doseljenih risov

Objavljeno - Feb 23, 2023


Zemljevid teritorijev risov, ki so bili preseljeni v okviru projekta LIFE Lynx. Foto: Lan Hočevar in Maja Sever, LIFE Lynx

Risi izpuščeni v Dinaride

Do konca leta 2022 je bilo v slovenske (5) in hrvaške (5) Dinaride preseljenih 10 risov. Šest jih je bilo iz Romunije, štirje pa iz Slovaške. Šest risov (Goru, Katalin, Boris, Alojzije, Emil in Blisk) je v Dinaridih vzpostavilo svoje teritorije, medtem ko je Lubomir še vedno v procesu vzpostavljanja teritorija. Signal z ovratnic Doruja, Pina in Maksa smo izgubili in jih nismo zaznali z nobeno drugo metodo spremljanja, zato domnevamo, da se ti trije risi niso uspešno vključili v dinarsko JV-alpsko populacijo.

 

Goru je bil prvi ris, ujet v Romuniji februarja 2019. Gre za odraslega samca, katerega starost trenutno ocenjujemo na približno 8 let. Po prevozu v Slovenijo je bil 14. maja 2019 izpuščen iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku, svoj teritorij pa je vzpostavil na Mali gori. Potrdimo lahko, da je oče vsaj treh legel mladičev z lokalno risinjo Tejo; enega mladiča leta 2019 (Mala), treh mladičev leta 2020 (eden od njih je samec Niko) in treh mladičev leta 2021; dve od njih sta bili označeni z ovratnico (Neža in Valentina). Vsako leto se je odpravil tudi na paritvene izlete izven svojega teritorija, vendar za zdaj ne moremo potrditi, ali so bili uspešni.  V zadnjem letu GPS-sledenja smo opazili, da je Goru razširil svoj teritorij na severni del Kočevskega Roga in zdaj meri približno 215 km2. Poleti 2022 je njegova ovratnica odpadla, kar pomeni, da se je njegovo sledenje z GPS končalo, redno ga pa beležimo z avtomatskimi kamerami, nazadnje je bil fotografiran januarja 2023.

 

Katalin je bil ujet v Romuniji januarja 2020 in izpuščen iz obore na območju Snežnika, 31. marca 2020. Njegova starost trenutno ocenjujemo na 6-7 let. Po izpustitvi je vzpostavil teritorij na območju Menišije, Logaške planote, Rakitne in Mokrca. Na zahodni strani njegov teritorij omejuje avtocesta Ljubljana-Koper, ki je doslej ni poskušal prečkati. Velikost njegovega teritorija trenutno znaša 348 km2, na njem pa smo zabeležili prisotnost dveh samic. Čeprav je bila ena od teh samic risa v letih 2021 in 2022 opažena z mladiči, njegovega očetovstva z genetskimi analizami še nismo mogli potrditi. Mladiči imajo podoben vzorec kožuha kot Katalin, kar je sicer v Sloveniji redkost, zato je verjetno, da je oče prav on. Vsako paritveno sezono se Katalin odpravi tudi na paritveni izlet izven svojega teritorija, vendar o uspešnosti parjenja nimamo podatkov.

 

Boris je 4-5 let star ris, ki je bil januarja 2020 ujet v Romuniji, prepeljan v oboro v Loškem Potoku, iz katere je bil izpuščen 28. maja 2020. Kmalu po izpustu je odšel na Hrvaško in vzpostavil svoj teritorij (velik približno 417 km2) na območju Ogulina in Male Kapele, kjer je prisoten od 14. oktobra 2020. Njegova ovratnica je 25. marca 2021 prenehala pošiljati lokacije GPS, vendar je sistem ovratnice VHF še vedno deloval in smo ga občasno uporabljali za njegovo lociranje. Aprila 2022 je njegova ovratnica odpadla in uspelo nam jo je najti. V sezoni 2021-2022 smo ga šestkrat zabeležili z avtomatskimi kamerami.

 

Ris Maks je bil poleti 2020 premeščen s Slovaške v Slovenijo, kjer je bil 23. junija 2020 izpuščen iz obore na območju Snežnika. Znan je po svojem potovanju od slovenskih Dinaridov do Alp (in nazaj). V iskanju svojega teritorija je decembra 2020 dosegel avstrijsko mejo pri Karavankah. Pozneje se je vrnil na jug do Menišije, kjer je ostal še tri mesece, preden se je preselil na svoj zadnji teritorij na Hrušici in v Trnovskem gozdu. Signal z njegove ovratnice se je izgubil konec septembra 2021 na območju Trnovskega gozda. Poskušali smo ga locirati s pomočjo VHF telemetrije, vendar so bili naši poskusi neuspešni.

 

Risji samec Alojzije, 6-7 let star ris je bil ujet v Romuniji 20. januarja 2020, izpuščen 13. marca 2020 v narodnem parku Paklenica, svoj teritorij pa je vzpostavil v okolici Svetega Roka v južnem Velebitu, kjer se zadržuje od maja 2020. Alojzijev teritorij meri približno 441 km2, znotraj katerega z avtomatskimi kamerami stalno beležimo dve samici, ki sta tudi že imeli mladiče, vendar žal nobenega od zbranih neinvazivnih vzorcev mladičev ni bilo mogoče genotipizirati, zato nismo mogli potrditi, da je Alojzije njihov oče. Na območju, kjer je prisoten, je zelo nizka snežna odeja, zato je zbiranje vzorcev za analizo DNK zelo zahtevno. Alojzija redno snemamo z avtomatskimi kamerami, v sezoni 2021-2022 je bil zabeležen osemkrat.

 

Emil je petletni samec, ki smo ga februarja 2021 ujeli na Slovaškem in ga premestili na Hrvaško, kjer smo ga izpustili 14. maja 2021 v okolici vasi Krasno. Po raziskovanju severnega in osrednjega Velebita se je premaknil proti jugu in vzpostavil svoj teritorij  (velik približno 248 km2) na meji osrednjega in južnega Velebita. Do zdaj razmnoževanje znotraj njegovega teritorija ni bilo zabeleženo, zato nameravamo v naslednji sezoni vložiti več truda v  zimsko sledenje v snegu in razširiti lokacije foto-pasti.

 

Blisk je bil izpuščen aprila 2021 iz iste obore na Snežniku kot Katalin in Maks. Pri iskanju teritorija se je najprej odpravil na jug, vendar se je kmalu obrnil na sever in našel primerno območje na severu Javornikov. Pred njegovim izpustom je bila z avtomatskimi kamerami na tem območju zabeležena samica risa, ki je tam še vedno prisotna.

 

 

Ris Lubomir je bil izpuščen junija 2022 v lovišču Ramino korito na Hrvaškem. Prvi podatki, prejeti s telemetrične ovratnice, so pokazali, da se je Lubomir prvih 10 dni zadrževal v bližini mesta izpusta. V naslednjih dveh mesecih je naredil krog po srednjem in južnem Velebitu (podobno kot ris Alojzije, vendar v nasprotni smeri) in se vrnil v bližino mesta izpusta. Zadrževal se je na območju lovišča Visočica, kjer je, kot kaže, vzpostavil teritorij. Njegov teritorij se razteza proti jugu, do roba teritorija risa Alojzija. Glede na to, da je bil izpuščen in je teritorij vzpostavil po sezoni parjenja risov, ne pričakujemo, da se je razmnoževal v istem letu.

 

 

Risi izpuščeni v slovenske Alpe

V slovenske Alpe smo preselili pet risov, v gozdove Pokljuke in Jelovice smo izpustili dva samca (Zois in Tris) ter tri samice (Julija, Lenka in Aida). Trije risi so bili pripeljani iz Romunije, dva pa s Slovaške. Vseh pet risov je ostalo na širšem območju izpusta in vzpostavilo teritorije.

 

Aprila 2021 je bil na območju Triglavskega narodnega parka izpuščen odrasel samec Tris. Njegova starost je bila ocenjena na 6 let, ob preselitvi pa je tehtal 27 kg. Kmalu po izpustitvi je na območju Pokljuke vzpostavil svoj teritorij, ki meri približno 188 km2. Po izpustu se je gibal tudi na visokih nadmorskih višinah (2400 m nmv). Žal je njegova ovratnica 16. decembra 2021 prenehala pošiljati podatke, zato njegovega gibanja nismo mogli več spremljati preko GPSa. Vendar pa Trisa redno snemamo avtomatskimi kamerami, kar potrjuje, da še vedno aktivno označuje svoj teritorij. Leta 2022 se je paril z lokalno samico Julijo, ki smo jo fotografirali s tremi mladiči. Z ujetjem enega od njih (Meri) in namestitvijo telemetrične ovratnice smo lahko genetsko potrdili, da je Tris njegov oče.

 

Lenka je odrasla samica risa, ki je bila ujeta na Slovaškem in izpuščena na Pokljuki skupaj s Trisom in Julijo. Po izpustitvi je ostala na Pokljuki, kjer je vzpostavila svoj teritorij. Teritorij si deli s Trisom in vsaj na začetku tudi z Julijo, kar pri teritorialnem obnašanju risov ni ravno običajno. Na enem od plenov risinje Julije, smo zabeležili, da se je s plenom hranila tudi Lenka. Žal je njena ovratnica 12. decembra 2021 prenehala pošiljati podatke, kar nam je preprečilo, da bi ji nadalje sledili s telemetrijo.  Po okvari ovratnice Lenko beležimo avtomatskimi kamerami na južni strani Triglavskega narodnega parka, za zdaj še brez mladičev.

 

Odrasla risinja Julija je bila ujeta na Slovaškem in izpuščena na Pokljuki (Slovenija) skupaj s Trisom in Lenko, 28. aprila 2021. V času preselitve je bila breja in kmalu po izpustu smo zaznali vedenje, ki nakazuje na kotenje, vendar ko se je Julija začela gibati, nismo zaznali mladičev.  Svoj teritorij je vzpostavila na Pokljuki in Mežakli; na severnem delu Triglavskega narodnega parka. Večino teritorija si deli s Trisom in meri približno 134 km2.  S Trisom sta se parila leta 2022; vendar jo je takrat med svojim paritvenim izletom obiskal tudi ris Zois. Maja 2022 je skotila tri mladiče, enega od mladičev, Meri, smo ujeli in mu namestili telemetrično ovratnico. Po odlovu se Meri ni združil z Julijo in je v obdobju vzpostavljanja svojega teritorija.

 

Zois je odrasel samec, ki je bil ujet v Romuniji in prepeljan v Slovenijo v oboro na Jelovici, iz katere je bil izpuščen 26. aprila 2021. Po izpustu je ostal na območju Jelovice, kjer je vzpostavil svoj teritorij. Kmalu po izpustu se je paril s samico Aido, ki je pozneje skotila tri mladiče. V paritveni sezoni 2022 se je ponovno paril s samico Aido, nato pa odšel na izlet na Pokljuko, kjer je ostal en teden in se nato vrnil na svoje teritorij na Jelovici. Zoisova ovratnica je prenehala pošiljati podatke 28. aprila 2022, eno leto pred načrtovanim koncem spremljanja. Od takrat ga tudi nismo več zaznali na foto-pasteh ali med sledenjem v snegu. Zois je z dvema uspešnima razmnoževanjema z Aido prispeval k razvoju populacije v slovenskih Alpah, vendar njegov trenutni status ostaja nejasen.

 

Risinja Aida je bila ujeta v Romuniji in je bila prva samica risa, ujeta v okviru projekta LIFE Lynx. Njena starost je bila ocenjena na dve leti, ob ulovu pa je tehtala 16 kg. Po preselitvi v Slovenijo je bila 26. aprila 2021 izpuščena hkrati s samcem Zoisom. Enako kot Zois je ostala na območju, kjer je vzpostavila svoj teritorij, ki meri približno 208 km2. Do konca leta 2022 je imela dve legli mladičev, obe z risom Zoisom. Enega od mladičev (Rozi) smo tudi opremili s telemetrično ovratnico. Jeseni 2022 smo zamenjali  tudi Aidino ovratnico, vendar je kmalu zatem prenehala delovati, zato se bomo pri nadaljnji oceni njenega prispevka k razvoju povezovalne populacije v JV Alpah zanašali na druge metode spremljanja.