Zadnji ris, ki smo ga v letošnjem letu preselili iz Slovaške, je dobil ime po legendarnemu slovenskemu lovcu Maksu Konečniku. Po 20-dnevni karanteni v prilagoditveni obori na Snežniku smo ga konec junija izpustili v naravno okolje. Ris je opremljen s telemetrično ovratnico, s pomočjo katere redno spremljamo njegovo gibanje, in ugotavljamo, da se za zdaj še ni ustalil in ustvaril svojega teritorija.
Maks se je po izpustu nekaj časa zadrževal na širšem območju Javornikov ter se gibal na območju teritorija risa Doruja. Po nekaj mesecih je to območje zapustil ter svojo pot nadaljeval na območje Menišije. Tu je prišel na območje teritorija risa Katalina ter se nekaj tednov zadrževal tam. V tem času je tudi večkrat prečkal avtocesto Ljubljana – Koper, kar je presenetljivo, saj ta običajno risom predstavlja veliko prepreko. Pred približno tremi tedni je svojo pot nadaljeval proti Gorenjski in se trenutno nahaja na območju Spodnjih Bohinjskih gora.
Maksova pot je izredno zanimiva, saj je kot prvi od sedmih doseljenih risov (večkrat) uspešno prečkal avtocesto Ljubljana-Koper in še pred načrtovanimi novimi doselitvami obiskal Gorenjsko. V prihodnjih letih bomo namreč na to območje pripeljali še vsaj pet risov, s pomočjo katerih bomo povezali Dinarsko in Alpsko populacijo in s tem omogočili dolgoročni obstoj risov pri nas.
Po izpustu je risa Maksa pot vodila skozi teritorije risov Doruja (zelena) in Katalina (vijolična) in potem naprej proti severu v Alpe. Foto: Aleš Pičulin, LIFE Lynx