Študija z naslovom Dolines and Cats: Remote Detection of Karst Depressions and Their Application to Study Wild Felid Ecology je ena prvih, ki se pri preučevanju mikrohabitatnih značilnosti prostoživečih mačk nanaša na podatke daljinskega zaznavanja. Študija je dober primer interdisciplinarnega sodelovanja med bio- in geo-raziskovalci, kjer so avtorji prikazali aplikativnost avtomatskih metod za daljinsko zaznavanje reliefnih oblik pri preučevanju mikrohabitatnih značilnosti in ekologije prostoživečih mačk (evrazijskega risa in evropske divje mačke). Avtorji so raziskovalci z Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (Biotehniška fakulteta) ter Zavoda za gozdove Slovenije, tudi člani skupine LIFE Lynx.
Prostoživečim mačkam na območju Slovenije še posebej ustrezajo obsežni dinarski jelovo-bukovi gozdovi, ki pokrivajo razčlenjen kraški relief. Študija je vključevala podatke o vrtačah in drugih kraških kotanjah, lokacije GPS telemetričnih ovratnic dveh risov in dveh divjih mačk ter lokacije uplenitve risov. Avtorji so v preliminarni študiji na območju planote Menišije in Logaško-begunjskega ravnika analizirali izbiro kraških kotanj pri obeh vrstah prostoživečih mačk, v primeru risa pa prikazali tudi pomen kraških kotanj pri plenjenju. Ugotovili so, da obe vrsti pri rabi prostora izbirata bližino kraških kotanj, med katerimi izbirata predvsem večje kotanje. Ris pogosto tudi upleni svoj plen v bližini kraških kotanj. Več kot polovica (58%) ostankov plena je bila najdena v kraških kotanjah ali njihovi neposredni bližini.
Interpretacija mikrohabitatnih značilnosti, kot sta vegetacija in relief, je pomembna tako za podrobnejše razumevanje ekologije prostoživečih mačk kot tudi za ohranjanje njihovih najpomembnejših habitatov.
Za več informacij o študiji preberite članek: