Maks je mladi ris, ki je bil letos junija izpuščen pod Snežnikom in si trenutno vzpostavlja teritorij na območju Javornikov. Od izpusta mu je uspelo ujeti že več srn, na zadnjem popisu njegovega plena, smo ugotovili, da je tokrat uplenil lisico.
Ostanki risovega plena – lisice. Foto: Lan Hočevar, LIFE Lynx
Prehrana risa v Dinaridih večinoma temelji na parkljarjih, predvsem na srnjadi, včasih pa uplenijo tudi jelenjad ali gamse. Poleg parkljarjev se na jedilniku znajdejo tudi druge, manjše vrste. Med njimi je najpomembnejši polh, še posebej v letih z dobrim obrodom žira, kot je letošnje. Lisice so med zvermi najpogostejši risov plen in v Sloveniji predstavljajo 4% prehrane risov. Opazili smo tudi, da lisice in druge manjše vrste pogosteje plenijo mlajši risi, tako da ni nenavadno, da jo je ujel tudi Maks.
Ris Maks. Foto: Miha Krofel, LIFE Lynx
Kljub temu, da je srečanje z risom za lisico lahko zelo nevarno, to očitno lisic ne odvrne od tega, da ne bi kradle ostanke risovih plenov. Lisica je celo najpogostejša vrsta, ki smo jo zabeležili med mrhovinarji, ki se hranijo z ostanki risovega plena.
Maks je tokrat lisico pojedel skoraj v celoti, ostala je samo glava, rep in koža. Se pa včasih zgodi, da ris lisice ne poje, temveč jo samo ubije. Razlog za to je v zmanjševanju kompeticije za hrano, kar strokovno imenujemo znotrajcehovsko plenilstvo.
Tuje raziskave so pokazale, da je ris lahko pomemben dejavnik pri uravnavanju populacij lisic. Na primer v Skandinaviji so ocenili, da risi uplenijo tudi do 10 % vse lisičje populacije in predstavljajo vzrok za kar 50 % smrtnost lisic. Tam je lokalno izumrtje risov v 20. stoletju povzročilo tudi porast populacij lisic.