Razvili smo računalniški model za pomoč pri ohranjanju risa

Objavljeno - Dec 30, 2021


Računalniške simulacije so široko uporabljano orodje v naravovarstveni biologiji, saj lahko zagotovijo referenčne točke za odločanje pri upravljanju s populacijami. Zato smo razvili individualno zasnovan stohastični model razvoja populacije risa, katerega namen je napovedati dolgoročno sposobnost preživetja populacije v Dinarskem gorovju in Jugovzhodnih Alpah glede na različne scenarije upravljanja. Poudarek modela je na genetiki, saj je genetska erozija glavna grožnja preživetju dinarske populacije risa, ki trpi zaradi parjenja v sorodstvu (inbridinga) in izgube genetske raznovrstnosti zaradi majhnega števila živali, ki so ustanovile populacijo, in dolgotrajne izolacije s sosednjimi populacijami.

Preselitve risov, opravljene v okviru projekta LIFE Lynx, imajo velik vpliv na genetske parametre in  glede na model se zdi, da bodo znatno povečale verjetnost preživetja populacije še vsaj za dodatnih 55 let. Vendar pa je pri odsotnosti povezave z drugimi populacijami ključnega pomena nadaljnje genetsko upravljanje. Na podlagi rezultatov modeliranja predlagamo šest možnih izvedljivih strategij preselitev risov, ki se razlikujejo v intervalih med posameznimi preselitvami, ki znašajo od 3 do 25 let. Če primerjamo te strategije, vidimo, da imajo različne prednosti in slabosti, gledano z ekološkega, genetskega, upravljavskega in stroškovnega vidika.

Na splošno 10 do 20-letni intervali med translokacijami od 5 do 10 živali tekom posamezne translokacije kažejo boljše rezultate kot krajši ali daljši intervali. Takšen časovni razpored nam omogoča tudi, da  z monitoringom zaznamo odziv v populaciji, v katero doseljujemo rise, pri čemer ohranjamo genetske parametre na sprejemljivi ravni. Po drugi strani pa kratki (3–5 let) intervali omogočajo minimiziranje nihanj stopnje parjenja v sorodstvu, redne preselitve od 1 do 3 živali pa je morda tudi lažje organizirati. Poudarjamo, da mora vse prihodnje upravljavske ukrepe spremljati stalni monitoring genetskega in demografskega stanja, kar bi omogočilo prilagoditev modelov in njihovo približevanje realnosti ter prispevalo k dolgoročnemu preživetju dinarsko-JV alpske populacije risa.

Tukaj si lahko preberete celotno poročilo (v angleščini).