Balkanski risi pripadajo kritično ogroženi populaciji evrazijskega risa, ki je danes omejena na območje južnega Balkana s središčem v zahodni Makedoniji (narodni park Mavrovo). V preteklosti se je pojavljalo mnogo špekulacij o ekologiji balkanskega risa in nekateri avtorji so bili mnenja, da se v obnašanju močno razlikuje od ostalih evropskih populacij risa. Na primer, predvidevalo se je, da naj bi balkanski risi večinoma lovili manjši plen (npr. zajce, glodavce) in da so njihovi teritoriji zelo majhni.
Te dni smo v znanstveni reviji Hystrix objavili rezultati prve poglobljene raziskave o plenjenju in rabi prostora pri balkanskem risu v Makedoniji. Mednarodno ekipo raziskovalcev, v kateri smo sodelovali tudi člani projekta LIFE Lynx, je vodil Dime Melovski iz Univerze v Goettingenu in Makedonskega ekološkega združenja. Podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo GPS telemetrije sedmih risov, so pokazali, da so balkanski risi v resnici po obnašanju zelo podobni risom iz drugih evropskih populacij: lovijo predvsem divje parkljarje (najpomembnejši lovni vrsti sta bili srnjad in gams), velikost teritorijev pa je primerljiva tistim iz Srednje Evrope (v povprečju 37.300 ha pri samcih in 11.900 ha pri samicah).
Eden izmed balkanskih risov med opremljanjem s telemetrično ovratnico v Makedoniji. Foto: Miha Krofel, LIFE Lynx
Z ekološkega vidika to pomeni, da so tako balkanski kot karpatski risi enako primerni za ponovne naselitve ali doselitve na našem območju, kjer je bila prvotna populacija risov v preteklosti iztrebljena. To kaže na pravilno odločitev za uporabo karpatskih risov pri doselitvah v Slovenijo in Hrvaško v okviru projekta LIFE Lynx: ker so si karpatski in balkanski zelo podobni v svojem obnašanju in vplivu na divjad, je bolje za doselitve uporabiti rise iz večje (t.j. karpatske) populacije, saj je ta genetsko bolj raznolika in bo imel odlov manjši negativni vpliv na donorsko populacijo.
Šapa balkanskega risa. Foto: Miha Krofel, LIFE Lynx