Pripravili smo drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja smo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih in hrvaških Dinaridov zabeležili 95 odraslih risov, pet risov pa ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji.
S pomočjo 76 lovcev smo z več kot 200 avtomatskimi kamerami v Sloveniji spremljali rise na 4000 km2 velikem območju. Ugotovili smo, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni spremljanja 2020/2021 prisotnih 24 odraslih risov, od teh smo tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem.
V okviru projekta LIFE Lynx smo do sedaj v naravo izpustili trinajst risov; štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Ugotovili smo, da so štirje risi že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške, trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavamo več. Šest risov, ki so bili izpuščeni lansko leto, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo. Do konca projekta bomo v dinarsko-JV alpsko populacijo vključili štirinajst živali.
Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Skupno smo v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 smo prvo leglo risov zabeležili tudi v Julijskih Alpah.
Za Slovenijo smo prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru Dinarske populacije 0,6-1,0 risa/100 km2 in je primerljiva z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižja kot v Karpatih.
Parjenje v sorodstvu je največja grožnja našim risom, zato spremljamo stanje populacije tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da smo z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije.
Delo projekta LIFE Lynx, še ni zaključeno; v letošnjem letu bomo nadaljevali z doselitvami risov na območje Dinaridov, načrtujemo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.