Zadnjih nekaj mesecev smo pozorno spremljali aktivnosti risinj Teje in njene potomke Male. Do konca aprila sta se ves čas gibali skupaj, nato pa se je njuno obnašanje spremenilo in v začetku maja se je Mala osamosvojila. Verjetno je bil povod za to Tejina brejost, ki je bila jasno vidna na videoposnetkih ob njunem plenu. Glede na telemetrijske podatke, sta Goru in Teja februarja preživela nekaj dni skupaj, zato smo ocenili, da bo Teja...
Preberi več...
Druga sezona odlova in preselitve risov je za nami in zadovoljni smo, da je bila zelo uspešna. Skupno smo do sedaj v dinarske gozdove preselili sedem risov. Pet risov smo preselili iz Romunije, v letu 2019 Goruja in Doruja, v letošnjem letu pa Katalina, Alojzija in Borisa. V letu 2020 smo doselili tudi prva dva risa s Slovaške, Pina in Maksa. Doselitve risov potekajo na dva načina. Na Hrvaškem uporabljamo metodo takojšnega izpusta...
Preberi več...
Kleptoparazitizem imenujemo proces, v katerem si ena vrsta prisvoji plen druge. Zaradi svoje velikosti in odličnih vohalnih sposobnosti je medved eden najbolj uspešnih mrhovinarjev in redno »krade« plen ostalim velikim plenilcem. V Dinarskih gozdovih si medvedi prilastijo povprečno 32% plena (srnjadi) risa. V študiji so raziskovalci z Biotehniške fakultete pokazali, kako medved, kot mrhovinar, vpliva na ogroženo vrsto – risa. ...
Preberi več...
Pred letom dni smo iz Karpatskega gorovja v NP Risnjak na Hrvaškem izpustili Doruja, prvega risa, za rešitev dinarske populacije pred izumrtjem. V prvih nekaj tednih po izpustu je Doru prestopil hrvaško-slovensko mejo in vzpostavil teritorij v Sloveniji na območju Javornikov pri Postojni. Njegovo gibanje smo ves čas spremljali s pomočjo GPS/GSM ovratnice, občasno pa smo ga posneli tudi z avtomatskimi kamerami. Od januarja letos pa...
Preberi več...
Po tem, ko je ris Katalin prišel skoraj do naravnega parka Učka v Istri, se je obrnil proti severovzhodu, prečkal Gorski kotar in se vrnil nazaj v Slovenijo. Na spodnji karti vidimo, da je po prečkanju meje zavil proti Kočevski, vendar se je nato obrnil proti severu in nadaljeval svojo pot v smeri Ljubljane. Med potjo je dokazal, da so njegove lovske veščine še vedno dobre, saj mu je uspelo uloviti srno. To smo potrdili na podlagi...
Preberi več...
Po izpustu, 31. marca na Snežniku, se je ris Katalin najprej odpravil proti jugu, na obmejno območje med Slovenijo in Hrvaško, kjer je tudi vrh z imenom Katalin. Naključje? Na tem območju, označenim z oranžo, se je verjetno tudi srečal z risinjo Martino. Zgodba Martine je zelo navdihujoča, saj so jo novembra 2019 našli osirotelo in jo nato po rehabilitaciji v Narodnem parku Risnjak, februarja letos spustili nazaj v naravo. Po izpustu...
Preberi več...
Prejšnjo soboto (21.3.2020) so raziskovalci iz Oddelka za biologijo, BF v Ljubljani na območju Velike gore z GPS telemetrično ovratnico opremili še enega risa. Ugotovili so, da je samec sicer velik in za svoja leta telesno dobro ohranjen. Bil pa je nekoliko shujšan, kar pripisujejo povečanim naporom v paritvenem obdobju, ki se je ravno zaključilo. Po temeljitem pregledu risa so ugotovili, da risa že poznajo. Ris Mihec je bil kot sedem...
Preberi več...
Od januarja naprej, ko so raziskovalci Biotehniške fakultete odlovili in z ovratnico opremili mladičko risinje Teje – Malo, podrobno spremljamo njuno gibanje. Skupne podatke o gibanju obeh risinj imamo žal samo do 8. februarja, ko se je na Tejini ovratnici sprožil vnaprej določen t. i. »drop off« in ji je ovratnica odpadla. V obdobju dvajsetih dni, ko sta imeli obe risinji ovratnici, sta se ves čas gibali skupaj. Na grafu lahko...
Preberi več...
Paritvena sezona pri risih je v zadnjih dneh na vrhuncu aktivnosti. Po navadi se začne nekje sredi februarja in traja do konca marca. V tem obdobju se risi začnejo bolj aktivno gibati z namenom iskanja partnerja. Poleg gibanja se risi v tem obdobju tudi bolj intenzivno oglašajo in markirajo svoj teritorij. To je še bolj izrazito pri samcih, ki se začnejo premikati tudi izven meja svojih teritorijev v upanju, da najdejo čim več samic,...
Preberi več...
Spremljanje stanja risov je ena od ključnih aktivnosti našega projekta. Metoda spremljanja s foto-pastmi (avtomatskimi kamerami) je ena od učinkovitejših sistematičnim metod, ki jo uporabljajo po vsem svetu za različne živalske vrste. V začetku avgusta smo v dinarskem delu Slovenije pričeli s sistematičnim nameščanjem foto-pasti na več kot 60 lokacijah. Delo na terenu poteka v tesnem sodelovanju z lokalnimi lovci, ki so se v velikem...
Preberi več...Nadzor in upravljanje doselitve Glavni cilj te akcije je spremljanje procesa doselitve Dinarsko-JV alpske populacije risa in zagotavljanje najnovejših informacij za boljše upravljanje, usmerjanje in izboljšanje nadaljnjih dejavnosti doselitve. Ker so risi teritorialni, je potrebno pri izbiri območij za izpust upoštevati trenutno porazdelitev ter spol živali, ki tam živijo. S tem bomo povečali možnosti za preživetje in razmnoževanje...
Preberi več...