Avtocesta Ljubljana-Trst v Sloveniji je že dolgo prepoznana kot močna ovira za prostoživeče živali, vključno z risom, ki prehajajo med Dinarskim gorstvom in jugovzhodnimi Alpami. Čeprav je primernost habitata za risa na obeh straneh avtoceste visoka, predstavlja infrastruktura resno oviro za risa pri prečkanju, saj nima premostivenih objektov, ki bi bili ciljno umeščeni za prostoživeče živali.
Na presenečenje vseh, je enemu od doseljenih risov, Maksu, nekega dne uspelo prečkati avtocesto. Odpravil se je na svoje epsko potovanje v Alpe, in ker tam ni našel drugih risov, se je vrnil nazaj v Dinarsko gorovje in pri tem ponovno prečkal isto avtocesto. Medtem ko je njegovo potovanje navdihnilo slovensko pisateljico (Desa Muck), ki je napisala knjigo o Maksu, smo se mi odločili, da znanstveno raziščemo njegovo izjemno gibanje.
Ris Maks. Foto: Miha Krofel, LIFE Lynx
V magistrski nalogi z naslovom »Prehajanje prostoživečih živali prek obstoječih premostitvenih objektov na avtocesti A1 na odseku Vrhnika – Postojna« je Luka Seidl, pod mentorstvom Urše Fležar in Mihe Krofla, preučil, kako in kje je Maks prečkal avtocesto. S foto-pastmi so spremljali osem obstoječih podvozov in nadvozov avtoceste, ki jih uporabljajo ljudje. Ugotovili so, da je Maks največkrat prečkal en določen podvoz približno 20 kale iste prehode kot ljudje, vendar večinoma ponoči, ko tam ni bilo ljudi. Razen risa Maksa niso posneli drugih risov, ki bi prečkali avtocesto, kar potrjuje to njegovo izjemno vedenje. Zato bo v prihodnosti pom od Ljubljane. Poleg tega so želeli izvedeti, ali te prehode uporabljajo tudi druge živali. Skupno so na prehodih zabeležili 10 drugih vrst sesalcev, vključno z rjavim medvedom in volkom. Vse vrste so uporabljmembno umestiti ekodukt, ki bo omogočil tudi drugim risom, da avtocesto prečkajo varno.