Pripravili smo posodobljene zemljevide primernosti prostora za risa, dopolnjeno poročilo in novo izdelane prostorske datoteke. Pridobili smo namreč dodatne podatke o pojavljanju risa na območju Alp in s tem izboljšati natančnost napovedi primernosti prostora za risa v Alpah.
Dobri podatki o pojavljanju pomenijo, da so ti natančni in reprezentativni za razširjenost vrste. Z združevanjem več virov informacij lahko ustvarimo popolnejšo in reprezentativnejšo sliko prostorskih zahtev vrste in izboljšamo natančnost modela ustreznosti prostora. Od objave prvega poročila, ki je bilo morda nekoliko pristransko usmerjeno na gozdna območja, smo v model vključili dodatne podatke. Dodatni podatki so obsegali pojavljanja C1 in C2 (SCALP), podatke s samodejnih kamer in dodatne podatke o telemetriji GPS z območja Trbiža (2 risa) in nacionalnega parka Kalkalpen (6 risov). Zahvaljujemo se Christianu Fuxjägerju za posredovanje telemetričnih podatkov iz NP Kalkalpen in Anji Jobin Molinari za podatke iz Trbiža.
Posodobljene napovedi modela so bolj uravnotežene med Dinarskim in Alpskim območjem, kot je razvidno iz slik 1 in 2. Medtem ko je v Dinaridih še vedno večje območje primernih in ugodnih habitatnih krp, pa napoved primernih in zlasti ugodnih habitatnih krp v JV Alpah zajema širše območje, kot je bilo navedeno prej.
Projektno območje in območje študije. Prikazane so lokacije pojavljanja risov (črne pike) uporabljene v modelu. Vstavljen zemljevid prikazuje celotno območje modeliranja, ki vključuje tudi NP Kalkalpen in podatke o pojavljanju tamkajšnjih risov.
Zemljevid primernosti prostora. Zeleni odtenki označujejo primeren habitat, rdeči odtenki pa manj ugoden in neprimeren habitat.
Zemljevid prikazuje habitatne krpe, ki smo jih klasificirali v tri razrede (ugoden, primeren in manj primeren habitat). V Dinarskem območju je večji del habitata predstavljajo ugodne habitatne krpe, medtem ko je v Alpskem delu delež krp ugodnega habitata nekoliko nižji in bolj razpršen. Vseeno pa krpe primernega habitata pokrivajo velik del območja.
Prepustnost krajine, prekrita z optimalnimi habitatnimi zaplatami in najugodnejšimi povezavami med med krpami ugodnega prostora. Vijolična barva označuje razpršeno prehodnost, kar v praksi pomeni, da se žival lahko neovirano giblje po prostoru. Na nekaterih območjih pa je prehodnost močno kanalizirana (rožnati in rumeni odtenki), kar pomeni, da ima ris malo možnosti za izbiro alternativne poti. Posebej problematični so primeri, ko takšna ozka grla prečkajo linearne ovire (npr. avtocesta, železnica), saj so tovrstne ovire za risa lahko praktično neprehodne. Vloženi zemljevid kaže, da avtocesta Ljubljana-Koper prečka štiri potencialne koridorje, prvi je odsek Vrhnika-Logatec, drugi Logatec-Unec, tretji Unec-Postojna in četrti Postojna-Divača. Območja z izredni nizko prepustnostjo so bila zaradi preglednosti pregledna.