Med leti 2019 in 2023 smo intenzivno spremljali kako se doseljeni risi vključujejo v svoje novo okolje v Dinaridih in Alpah in kakšen je učinek teh doselitev na dinarsko – JV alpsko populacijo. Beležili smo znake prisotnosti risa, organizirali sistematični foto-monitoring, zbirali neinvazivne genetske vzorce, nekatere rise spremljali s telemetrijo in beležili smrtnosti risov. V spremljanje risa se je poleg ekipe LIFE Lynx vključilo več kot 200 lovcev, naravovarstvenih nadzornikov in čuvajev ter ostalih prostovoljcev iz skoraj 100 različnih organizacij. Tekom štirih let smo močno napredovali; povečali smo območje monitoringa s fotopastmi, število s telemetrično ovratnico opremljenih risov ter skupno število zbranih podatkov o risu.
Povečevanje območja razširjenosti risa v Italiji, Sloveniji in Hrvaški.
S telemetrijo smo spremljali tako doseljene rise ter njihove potomce, kot tudi domače rise iz Dinaridov. Z več kot 400 terenskimi ogledi ostankov plena smo potrdili, da ris primarno pleni srnjad (>80% vseh na terenu najdenih plenov). Ugotovili smo tudi, da so ostanki risovega plena pomemben vir hrane z mnoge druge vrste v ekosistemu, saj smo na plenih zabeležili kar 19 vrst sesalcev in ptic, med njimi tudi več ogroženih živali, kot sta na primer planinski orel in orel belorepec.
Ris Klif na plenu. Foto: Lan Hočevar
Planinski orel na ostankih plena risa. Miha Krofel, LIFE Lynx
S foto-pastmi smo v zadnji, najbolj obsežni sezoni spremljanja (2022-2023) pokrivali več kot 12.000 km2 veliko območje širom treh različnih držav. Risa smo posneli na več kot 60% lokacijah, ter njegovo številčnost v Dinaridih Slovenije in Hrvaške ocenili na 156 ± 19 odraslih risov. Gostota populacije tam zdaj znaša 1.27 ± 0.15 odraslega risa na 100 km2 kar pomeni, da se nekoč slabo zaseden prostor za risa v Dinaridih uspešno zapolnjuje.
Rise smo spremljali tudi v Julijskih Alpah, kjer smo v zadnji sezoni poleg risov doseljenih leta 2021 zaznali tudi prisotnost novih odraslih živali (verjetno njihovih potomcev), kar kaže na uspešno krepitev te novo nastale povezovalne populacije.
S spremljanjem populacije smo pridobili kvalitetne podatke in potrdili, da smo z doselitvami močno izboljšali stanje dinarsko-JV alpske populacije risa tako v Dinaridih kot tudi v Alpah. Ker se bo stanje populacije zaradi učinka doselitev še naprej spreminjalo, pa je nujno, da se spremljanje risa na območju njegove celotne razširjenosti v bodoče tudi nadaljuje.