Spremljanje preseljenih risov med paritveno sezono

Objavljeno - Apr 7, 2021


Glavni cilj projekta LIFE Lynx je rešitev dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem, in za izpolnitev tega cilja smo v letih 2019-2020 preselili že sedem risov. Pet risov smo pripeljali iz Romunije, dva pa s Slovaške.  Od sedmih risov jih trenutno s telemetričnimi ovratnicami spremljamo pet, dve ovratnici pa sta prenehali z delovanjem. Spodaj vam predstavljamo kje so si preseljeni risi vzpostavili svoje teritorije in kje so bili med zadnjo paritveno sezono, ki običajno traja od februarja do konca marca.

 

Karta Gorujevega teritorija (poligon) in gibanje (črta) med paritveno sezono 2021.

GORU

Po izpustu maja 2019 v Loškem Potoku je ris Goru vzpostavil teritorij na območju Kočevske in Ribniške Male gore. Med paritveno sezono 2020 se je odpravil na jug, kjer je prečkal mejo s Hrvaško in odšel proti Ogolinu, kjer se je zadrževal en mesec. Na tem območju smo kasneje tudi potrdili prisotnost samic. Tudi v letošnjem letu se je med  paritveno sezono odpravil izven svojega teritorija, tokrat je krenil proti Snežniku na Notranjskem, nato pa proti Gorskemu Kotarju na Hrvaškem. Na poti je imel daljši postanek v okolici Babnega polja, kar najverjetneje pomeni, da se je tam zadrževala tudi samica. Po enomesečnem raziskovanju se je vrnil nazaj na Malo goro.

 

 

Karta Alojzijevega teritorija.

ALOJZIJE

Risa Alojzija smo marca 2020 izpustili na območju Narodnega parka Paklenica na Hrvaškem. Po izpustu se je ustalil na južnem delu Velebita, na območju Svetega Roka. S pomočjo monitoringa s foto pastmi smo ga posneli trikrat. Na istem območju smo posneli tudi risa neznanega spola. V času zadnje paritvene sezone  Alojzije ni zapustil svojega teritorija. Na tem območju smo zabeležili tudi prisotnost ene samice, ki smo jo posneli z dvema lanskima mladičema, zato bomo letošnjem letu na tem območju intenzivneje zbirali genetske vzorce.

 

 

Karta Katalinovega teritorija (poligon) in gibanja (črta) med paritveno sezono 2021.

KATALIN

Risa Katalina smo izpustili v Snežniških gozdovih marca 2020. Po izpustu se je odpravil proti severu in svoj teritorij vzpostavil na območju Menišije, Logaške planote, Rakitne in delno na Mokrcu. V letu 2020 smo Katalina šestkrat posneli s pomočjo foto pasti, pri hranjenju s svojim plenom. Od tega je vsaj dvakrat plen delil s potencialno samico (spola nismo uspeli določiti). V času letošnje paritvene sezone se je odpravil proti jugu, do Drage, toda izlet ni trajal dolgo, saj se je že po treh dneh vrnil nazaj na območje svojega teritorija.

 

 

 

Karta Borisovega gibanja po izpustu. S poligonom sta označena začasni (navpične črte) in trenutni teritorij (vodoravne črte).

BORIS

Risa Borisa smo v naravo izpustili maja 2020 na območju Loškega Potoka. Po izpustu se je odpravil proti jugu, preko meje s Hrvaško in se nekaj časa zadrževal v okolici Gerovega, na območju Gorskega Kotarja. Nato se je odpravil proti jugu in vse kaže, da je vzpostavil teritorij na območju Ogulina in Modruša. V letošnji paritveni sezoni je ostal na območju svojega teritorija.

 

 

 

 

 

Karta Maksovega gibanja po izpustu. S poligonom sta označena začasni (navpične črte) in trenutni teritorij (vodoravne črte).

MAKS

Maks je zadnji ris, ki smo ga izpustili v naravo leta 2020. Prihaja s Slovaške, izpustili pa smo ga iz prilagoditvene obore na Snežniku. Kmalu po izpustu je izgledalo, kot da je vzpostavil teritorij na območju Javornikov, to je na istem območju, kjer je imel teritorij ris Doru, čigar ovratnica je prenehala z delovanjem. Po nekaj časa je Maks to območje zapusti in odšel proti Menišiji, kjer se je dalj časa zadrževal na območju teritorija risa Katalina in še vsaj ene rezidentne samice. Po nekaj mesecih je odšel preko primorske avtoceste proti Alpam. Najprej je kazalo, da bo Maks ostal na Gorenjskem, a se je po dveh mesecih in pol vrnil nazaj na Menišijo.

 

 

Do sedaj smo gensko potrdili dva primera vključevanje genov Karpatskih risov v dinarsko-JV alpsko populacijo. Starša obeh legel sta domača risinja Teja in preseljeni ris Goru. Lansko leto smo najprej ujeli njuno prvo potomko risinjo Malo (leglo 2019), v letu 2020 pa je Teja skotila tri mladiče. Enemu od njih, risu Nikotu, smo tudi nadeli telemetrično ovratnico s pomočjo katere spremljamo njegovo gibanje.

Letošnja paritvena sezona se počasi zaključuje in upamo, da bomo v prihodnje zaznali čim več mešanih karpatsko-dinarskih risjih mladičev.