Poročali smo že o zanimivem druženju risov Teje in Goruja takoj po njegovem prihodu na teritorij risinje Teje. Po prvem srečanju sta risa skoraj teden dni preživela nenavadno veliko časa skupa glede na to, da je bilo to dva meseca po paritvenem obdobju, ki je običajno za rise in poteka od konca februarja do sredine aprila. Prikaz gibanja si ogledate v spodnjem videu.
Nenavadni vzorci gibanja risinje Teje, ki so nakazovali na kotitvi podobno vedenje, so se ponovno začeli pojavljati v drugi polovici avgusta, ko se je območje gibanja risinje močno zmanjšalo. Po kasnejšem pregledu območja smo tam našli le nekaj brlogu podobnih ležišč, vendar drugih znakov nismo opazili.
Potrditev naših ugibanj smo dobili 19. novembra, ko smo ob spremljanju hranjenja risinje ob njenem plenu posneli tudi njenega mladiča. Glede na do sedaj pridobljene podatke sklepamo, da je prišlo do zelo redko zaznanega pojava, ko zaradi neuspele oploditve oziroma odsotnosti samca na teritoriju samice v času parjenja, prihod samca sproži ponovno gonitev samice tudi izven paritvenega obdobja. Do domnevnega parjenja med Tejo in Gorujem je najverjetneje prišlo tako šele v obdobju njunega druženja v prvem tednu junija, ko samice evrazijskega risa navadno že kotijo. Risinja je mladiča najverjetneje skotila šele sredi avgusta. V prvem poskusu nam žal ni uspelo pridobiti neinvazivnega genetskega vzorca mladiča s katerim bi potrdili parjenje med risinjo in romunskim Gorujem. To bomo ponovno poskušali v prihodnjih tednih. S potrditvijo Gorujevega »očetovstva« bomo lahko potrdili tudi začetek vključevanja dednine novodoseljenih karpatskih risov v genetsko osiromašeno dinarsko populacijo risov, kar bi v prihodnosti rešilo »naše« rise pred težavami zaradi sokrvja (parjenja v sorodstvu) ter preprečilo nadaljnje upadanje populacije.