Pri reševanju dinarsko – JV alpske populacije risa je doseljevanje karpatskih risov ključno, vendar samo po sebi ne zadostuje. Za ohranitev risov je pomembno delo z ljudmi, saj smo mi tisti, ki odločamo o tem, kaj se bo zgodilo s populacijo risov. Pri tem je pomemben tudi odnos generacij tistih, ki bodo spremljali potomce doseljenih risov v prihodnjih desetletjih. Vključevanje šol v teme, povezane z risom, je način seznanjanja otrok in mladine z njihovim skritim gozdnim sosedom.
V okviru projekta zato v Sloveniji v okviru programa Mladi varuhi risov sodelujemo z devetimi šolami, na Hrvaškem pa z dvema. V Sloveniji na vsaki šoli z vsaj enim razredom učencev izvedemo delavnico o risu, terenski dan ter t.i. Dan odprtih vrat, v okviru katerega učenci predstavijo risje teme tudi staršem. Poleg tega se lahko na teh šolah odločijo za morebitne dodatne aktivnosti, povezane z risi. Tako so na marsikateri šoli pripravili “risji kotiček”, ki so ga opremili s plakati in slikami risov; tudi na OŠ Srečka Kosovela v Sežani, čeprav šola dejansko ni vključena v sam program. Šole so sodelovale tudi pri poimenovanju risov; OŠ Sodražica je poimenovala risa Borisa (Bor-risa), skupnost šol Biosfernega rezervata Julijske Alpe risa Trisa (triglavskega risa) in OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica risa Bliska. Na tej šoli so preko avtomatskih kamer zbirali posnetke gozdnih živali in pripravili videe iz njih. Na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje je dijakinja po delavnici pripravila zanimiv strip o risu.
Na Biotehniški fakulteti, Univerze v Ljubljani, se zavedamo, da program ne bi zaživel, če se na šolah za to ne bi zanimale učiteljice, ki so pripravljene že tako poln učni načrt podkrepiti z vsebinami o risu.
Tako smo konec maja organizirali tiskovno konferenco na eni izmed v program vključenih šol – OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, z namenom predstaviti javnosti, kako so se šole vključile v ohranjanje risa.
Tiskovna konferenca na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Foto: Bernarda Bele
Pedagoginja Suzi Avsec, zaslužna za sodelovanje s strani njihove šole, je ob tej priliki povedala: “Za sodelovanje v programu sem se odločila, ko sta se pri pouku dve učenki ustrašili, da bi ju ris v gozdu pojedel. Otroci slabo poznajo našo naravo in živali; ne samo risa, tudi živali, ki so povezane z njim. Vidim, da so skozi aktivnosti učenci nasploh spoznali življenje risa, delo raziskovalcev – torej kako se spremlja neko žival, in kako lahko naravi vrnemo, kar smo ji vzeli.”
Več objav o pisanem dogajanju s programa Mladi varuhi risov.
Mladi varuhi risov iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica z učiteljicama in predstavnicama projekta LIFE Lynx. Foto: Dragica Jaksetič