Posebno zgodbo nam izmed vseh poznanih rezidenčnih risov v Sloveniji piše ris Mihec. Ime je dobil že pred desetletjem, ko so ga kot mladega enoletnega risa raziskovalci iz Biotehniške fakultete odlovili na območju Snežnika in mu nadeli telemetrično ovratnico. Mihca so takrat spremljali dobro leto in spremljali njegovo osamosvojitev, nato mu je ovratnica odpadla. Na lastno presenečenje smo marca letos Mihca ponovno odlovili na njegovem trenutnem teritoriju, ki pokriva območje Velike gore, Racne Gore in rob Loške doline. Svoj teritorij si v večjem delu deli z vsaj še eno samico, ki jo prek posnetkov z avtomatskimi kamerami poznamo od l. 2018. Samico smo posneli z mladiči v letu 2019 in tudi v letošnjem letu in verjetno je, da so ti mladiči Mihčevi potomci, kar pa moramo preveriti še z genetskimi analizami.
Risinja z mladičem posneta v LD Babno Polje. Foto: Rajko Troha, LD Babno Polje
Mihca smo v dveh zaključenih sezonah spremljanja z avtomatskimi kamerami posneli 18-krat, letos pa se je pred kamero sprehodil na Racni gori v LD Iga vas in na obronkih Snežnika v LD Babno Polje. S pomočjo fotografij in prek telemetričnih ovratnic, ki jih je nosil v dveh različnih obdobjih svojega življenja, bomo lahko ugotovili ali in kako se tekom svojega življenja spremenil eden najstarejših dokumentiranih risov v Dinaridih.
Ris Mihec, posnet v LD Babno polje. Foto: Rajko Troha, LD Babno Polje