Poročilo o modelih primernosti prostora in povezljivosti habitata za risa v JV Alpah in Dinaridih

Objavljeno - Apr 14, 2023


Partnerji projekta LIFE Lynx z Biotehniške fakultete (UL) so pripravili poročilo z naslovom “Habitat suitability and connectivity models for lynx between and within the Southeastern Alps and Dinaric Mountains area”. Obravnavali so več raziskovalnih vprašanj: (1) Kje je primeren (in ugoden) habitat za risa? (2) Kako prepustna je krajina projektnega območja za risa? (3) Kako (dobro) povezane so habitatne krpe? (4) Kako (dobro) sta povezana Dinarski  in JV-Alpski del projektnega območja?

Slika 1: Zemljevid primernosti prostora. Zeleni odtenki označujejo primeren habitat, rdeči odtenki pa manj ugoden in neprimeren habitat. Po napovedih modela so gozdni kompleksi v Dinaridih zelo primeren habitat za risa, medtem ko je ugodnega habitata v Alpah malo in je večinoma omejen na gozdnate gorske planote.

Da bi odgovorili na ta vprašanja, so izdelali model primernosti prostora (slika 1) in določili krpe ugodnega in primernega primernega. Izdelali so tudi zemljevid prepustnosti krajine in izračunali najugodnejše povezave med krpami ugodnega prostora (slika 2).

Slika 2: Zemljevid prikazuje prepustnost krajine, prekrito z optimalnimi habitatnimi zaplatami in naugodnejšimi povezavami med med krpami ugodnega prostora. Vijolična barva označuje razpršeno prehodnost, kar v praksi pomeni, da se žival lahko neovirano giblje po prostoru. Na nekaterih območjih pa je prehodnost močno kanalizirana (rožnati in rumeni odtenki), kar pomeni, da ima ris malo možnosti za izbiro alternativne poti. Posebej problematični so primeri, ko takšna ozka grla prečkajo linearne ovire (npr. avtocesta, železnica), saj so tovrstne ovire za risa lahko praktično neprehodne. Vloženi zemljevid kaže, da avtocesta Ljubljana-Koper prečka štiri potencialne koridorje, prvi je odsek Vrhnika-Logatec, drugi Logatec-Unec, tretji Unec-Postojna in četrti Postojna-Divača. Območja z izredni nizko prepustnostjo so bila zaradi preglednosti pregledna.

Rezultati kažejo, da je v Dinarskem delu projektnega območja veliko primernih in ugodnih habitatov, ki so med seboj tudi dobro povezani. Habitatne krpe na alpskem območju so redkejše in manjše ter bolj oddaljene druga od druge, kar kaže na izreden pomen dobre povezanosti teh krp. Prepustnost med alpskim in dinarskim delom močno omejuje avtocesta Ljubljana-Koper, ki na nekaterih odsekih (npr. Unec-Postojna) predstavlja skoraj neprehodno oviro za gibanje risa (in drugih velikih zveri).

Celotno poročilo je dostopno tukaj (EN, pdf).