V okviru projekta LIFE Lynx smo se veliko naučili o genetiki in demografiji risa. Pridobljeni podatki so bili uporabljeni za posodobitev računalniškega modela razvoja risje populacije, kar nam pomaga pogledati v prihodnost populacije. Simulirali smo dinarsko in JV alpsko populacijo ter raziskali vlogo njene povezanosti pri zmanjševanju parjenja v sorodstvu.
Celo majhen pretok genov lahko ohranja parjenje v sorodstvu na sprejemljivi ravni še približno 30 let po koncu projekta LIFE Lynx. Če pa ne bo nadaljnje krepitve populacije, bo raven inbridinga po približno 48 letih ponovno presegla raven parjenja med bratom in sestro. Možne rešitve za ohranitev so izboljšanje povezanosti populacije (npr. gradnja zelenih mostov čez avtocesto Ljubljana-Koper), premestitve risov iz drugih populacij ali preselitve risov med JV Alpami in Dinaridi.
Na podlagi rezultatov modeliranja smo pripravili „Smernice za zagotavljanje dolgoročnega preživetja risa v Dinaridih in JV Alpah“, ki so posodobitev že pripravljenih „skupnih smernic“ vendar se osredotočajo na ohranjanje genetske raznovrstnosti in preprečevanje parjenja v sorodstvu. Predlagali smo pet možnih strategij prenosa ali asistirane selitve v primeru majhnega in srednjega pretoka genov ter v primeru popolne izolacije dinarsko-JV alpske populacije risa. Scenariji se razlikujejo po intervalih med preselitvami od 3 do 20 let. Za vsako strategijo smo ocenili najmanjše število živali, ki jih je treba vključiti v dinarsko populacijo, da se zmanjša parjenje v sorodstvu.
Smernice bodo lahko služile upravljalcem kot načrt za zagotavljanje dolgoročnega preživetja populacije risov. Za pravočasno odkrivanje znakov zmanjševanja genetske raznovrstnosti populacije in sprejemanje premišljenih upravljavskih odločitev je ključnega pomena stalno spremljanje genetskega stanja populacije. Celotno besedilo smernic (v angleščini) je dostopno tukaj.