S pomočjo avtomatskih kamer raziskovalci projekta CitizensForLynx sistematično spremljajo širše območje Posočja in Baške grape. Skupaj z lokalnimi lovci so postavili 10 kamer, nekatere na zelo odročna mesta, do katerih je tudi več ur hoje. Njihov trud je bil poplačan, dobili so prve posnetke risov.
Ris Miha je zadnji ris opremljen s telemetrično ovratnico v okviru projekta LIFE Lynx. S pomočjo telemetrije ga spremljamo od konca marca 2024, zdaj pa so ga pomočjo foto pasti zaznali na širšem območju Trente. Na območju doline Tolminke, pa so kamere posnele še enega risa, ki pa raziskovalcem z Biotehniške fakultete do sedaj še ni bil poznan.
Nepoznan ris posnet v začetku letošnjega novembra na območju doline Tolminke. Foto: CitizensForLynx
Na tak, sistematičen način pridobljeni podatki so pomemben del spremljanja širjenja risje populacije iz območja naselitev (Jelovica in Pokljuka) proti Italiji in ključno vlogo pri tem ima znanje lokalnih lovcev, ki so sodelovali pri postavitvi avtomatskih kamer. Poleg tega pa so raziskovalci v zadnjih mesecih prejeli kar 17 podatkov o posrednih ali neposrednih znakih prisotnosti risa na tem območju (npr. stopinje, sledi, iztrebki, ostanki plena …). Ti podatki so pomembni za natančnejšo interpretacijo dogajanja z risi na območju.
Risjo sled prepoznamo po značilni okrogli obliki, odtisu štirih prstnih blazinic brez vidnih krempljev. Foto: Aleksander Trajbarič.
Direktna opažanja risov, posnetke s foto pasti in opažanja znakov prisotnosti risov lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Pomembno je, da navedete kaj ste opazili (npr. direktno opazovanje risa, posnetek na foto pasti, iztrebek) ter kje (npr. koordinate, kraj, lokalno ime) in kdaj (npr. datum, čas) je prišlo do opažanja. Za lažjo interpretacijo je zaželeno, da svoje opažanje dokumentirate s fotografijo. Vsi ti podatki se shranjujejo tudi v portal MBase, ki je širši javnosti na voljo za pregledovanje različnih podatkov o velikih zvereh (medved, volk in ris).
Posnetki so nastali v okviru trenutno edinih raziskav risov v Sloveniji, temeljnega projekta ExtremePredator in njegove razširitve CitizensForLynx, ki ju financira ARIS., izvajajo pa ga raziskovalci Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani. Pilotne raziskave kot je ta, niso primeren nadomestek monitoringa na nacionalnem nivoju.
Lokalni lovci so ključni pri izbiri lokacije, postavitvi in vzdrževanju foto pasti. Foto: Jernej Javornik