Februarja in marca poteka paritveno obdobje evrazijskih risov. V tem času risi s kemičnim signaliziranjem; z urinom, iztrebki in drgnjenjem ter z oglašanjem intenzivno označujejo svoj teritorij in naznanjajo svojo prisotnost. Hkrati to deluje kot paritveno vabilo risom nasprotnega spola in svarilo risom istega spola. Da povečajo svoje možnosti najdbe paritvenega partnerja, se risi (predvsem samci) gibljejo po širokem območju – sprva v, kasneje pa tudi izven lastnega teritorija. Večja aktivnost poveča možnost zaznave različnih risov z avtomatskimi kamerami, ki so od septembra dalje postavljene v okviru projekta CitizensForLynx. Raziskovalci Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani z njimi spremljajo širjenje risje populacije v posoškem delu Julijskih Alp.
Zahvaljujoč lokalnim lovcem, ki skrbijo za avtomatske kamere na terenu, tudi ko je veliko snega, smo uspeli posneti več risov. Med decembrom 2025 in februarjem 2026 smo zabeležili skupno osem dogodkov, kjer se je posnel ris – dvakrat na območju Trente in šestkrat na območju Baške grape. S pomočjo telemetrijskih podatkov in primerjave edinstvenih vzorcev kožuha smo ugotovili, da gre skupno za (vsaj) pet različnih risov. Na posnetkih smo prepoznali risa Andreja in Miho, ki sta tudi edina dva risa z območja slovenskih Alp, ki še nosita telemetrijsko ovratnico. Ostalih treh posnetih risov še ne poznamo.
Ris posnet na območju Trente. Foto: CitizensForLynx.
Ris posnet na območju Baške Grape. Foto: CitizesForLynx
S pomočjo poročanj lokalnih lovcev smo od novembra dalje v Posočju uspeli zabeležiti 22 opažanj risov ali njihovih znakov prisotnosti. Oportunistične informacije dobljene preko prostovoljnega dela lovcev in podatki iz avtomatskih kamer projektov kot sta ExtremePredator in CitizensForLynx so trenutno edini vpogled v stanje risov na terenu, saj zaenkrat nimamo sistematičnega monitoringa risov v Sloveniji.
Sporočite opažanja risov
Direktna opažanja risov, posnetke s foto pasti in opažanja znakov prisotnosti risov lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Pomembno je, da navedete kaj ste opazili (npr. direktno opazovanje risa, posnetek na foto pasti, iztrebek) ter kje (npr. koordinate, kraj, lokalno ime) in kdaj (npr. datum, čas) je prišlo do opažanja. Za lažjo interpretacijo je zaželeno, da svoje opažanje dokumentirate s fotografijo (zraven pa fotografirate nekaj za merilo, lahko je to kakšen predmet ali roka). Vsi ti podatki se shranjujejo tudi v portal MBase, ki je širši javnosti na voljo za pregledovanje različnih podatkov o velikih zvereh (medved, volk in ris).
Posnetki risov so nastali v okviru trenutno edinih raziskav risov v Sloveniji, temeljnega projekta ExtremePredator in njegove razširitve CitizensForLynx, ki ju financira ARIS.